Danes sem zasledila članek, kako nas duše mrtvih obiščejo…
Mogoče bi dodala, da nas duše mrtvih pravzaprav ne obiskujejo, pač pa so tu. Sicer so v drugi dimenzij, ki jo redki zaznavamo (verjamem, da bo nas vedno več). Čas in prostor smo si izmislili ljudje, da se lahko nekako orientiramo, toda, če dobro pomislimo, ne potrebujemo omejitve, kot sta čas in prostor. Vse to je program, ki se predaja naprej naslednjim rodovom…
Vse poteka istočasno, tako življenje, kot smrt. Vse je tukaj. In če zaznavamo duše mrtvih, to pomeni, da smo odprti, to nikakor ne pomeni, da so nas prišli obiskati, še enkrat oni so tu. Kakor v nebesih, tako na Zemlji.
Ko bomo kot človeštvo odstranili programe, bomo videli kako prepleteno je vse skupaj. In ne bomo jokali, ko nekdo umre, ker bomo razumeli krog in proces življenja. Vsaka ptica ima spirit, ki ti lahko ogromno da, vsaka žival, vsaka rastlina, vsak kamen…. In na koncu ugotoviš, da nisi postal duhovno bitje, pač pa, da si to že od nekdaj.
Ko začutite prisotnost nekoga, ki je umrl, lahko z dimom svetih rastlin prečistite sebe, prostor, v zahvalo za vaše čutenje si lahko prižgete svečko in se še globje poglobite vase. To je prostor svete ljubezni v vas. Ko zaznavate več kot ostali ostanite mirni, zaupajte svojim občutkom in jih negujte. Preobrazba je del procesa, v življenju se lahko večkrat ponovno rodite… Kajti vaš ego lahko večkrat umre… Proces naj poteka v stanju ljubezni…. Ko dovolj globoko potujete vase, lahko energetsko spregovorite z njimi, s tistimi, ki so v drugi dimenziji, ki so čista zavest… Ozavesti- mrtvi, so samo na tej zemlji v tem “času”, drugje so še kako živi. Objem.
