Tepežni den je biv za nas, ko smo bli še otroci res posebn. Zjutra sm si že ob petih uro naredva, da je zacinglava, da sm vahko hitro šva otepat ldi, cajta sm meva sam do dvanajstih, pol več ni velavo.
Večbart nas je bvo več skop, pa ponavadi je bvo snega tod grta do kolen, tk da smo še sanke co vzeli, da smo vahko prej pršli dovta v dolino, saj v dolini nismo kaj otepali, smo pa iz doline šl spt grta v drugi breg. Cevo Podgoro je bvo treba otps. Zebvo je nas todi, sam što nas ni ustajvo.
Vda so tod ble kake bajte, ko nam niso gr odprle, še zaj se spomnim kk smo trkali gr po vratah, von pa noben ni pršo, čeprav se je čuvo, da so nt… No, što je bvo poredko.
Drgač pa so nas ldi koma čakali, nastajli so svoje riti, da smo jih otpli. Prajijo, da če te nedovžni otroci otepejo na tepežni dan, da bomo cevo leto zdravi.
Fajni cajti so bli, mi otroci smo si pa tejk zaslužli, da je nas mama pelava nove cote pa šuhe kupit… Pa kake lepe spomine mam zaj na ldi, ko jih že tud ni več na svto, kk so bl gmajtni, ko smo pršli, povem vam stari pa mavo bol mvadi so nas res bl gmajtni, eni so nas otroke tk lpo še nafotrali, pa čaj smo tod dobli. Lep den je tepežni dan…
Tk, da če vam kir otrok dans pozvoni, le nastajte rt, da vas s šibo krsti in za novo leto zdravja podeli
