Vračam se nazaj…. Ne potrebujem več in ne potrebujem še bolje in še hitreje… Jaz se vračam nazaj. Na začetek.
Vračam se tja, kjer sem prvič vdihnila vonj cvetlice… Znova jo bom povohala, kot prvič. Toliko se bom naučila od nje. V gozd grem, vonjati debla dreves, jih tipati in gledati…. Kot prvič, z istim navdušenjem in radovednostjo….
Okušati grem vodo in hrano, pozorna bom na teksturo hrane v ustih, opazovala bom kako potuje po požiralniku v želodec… Kot prvič. Toliko me učijo te preproste stvari, za katere odrasli menimo, da jih že poznamo do potankosti… Jih res?
Vračam se na začetek še bolj zavestno, še z večjo radovednostjo in odprtostjo… In ko pridem tja, kjer se mi bo spet mudilo, kjer ne bom imela časa, kjer bom hotela več in še boljše in še več… Se bom znova vrnila na začetek, da se ponovno naučim bivanja na tej čudoviti zemlji.
