Kopanje v hladnih vodah skozi celo zimo je porušilo prepričanja in dogme kako je mraz naš sovražnik, kako se lahko prehladimo, če nas zebe in kako je mraz bav, bav.🥶🥶🥶
Vem, da sem nekaj let nazaj čutila željo, da ga sprejmem in zato sem seveda morala iz svoje cone udobja, v mraz. V tisto hudo zimo, ki reže do kosti.🧊❄️⛄
Kar šla sem, vem, da sem si na začetku vedno predstavljala ogenj znotraj mene, ki me greje, med tem, ko me je obdala voda, ki ni presegla več kot tri stopinje Celzija. Kako dihati mi je povedalo telo samo, le popolnoma sem se predala mrazu…
In tisti občutek, pretoka elektrike po telesu ter prisotnost v trenutku.. To je res neopisljivo. Vsakič, ko zapustim hladno vodo doživim občutek evforije, totalne prisotnosti in neskončne moči.
Mraz sprejela sem te in hvaležna sem za to.
Slika je od včeraj, zdaj, ko to pišem sedim zunaj v naravi in mimo mene teče ledenška voda, ki se zliva v reko… Kliče me in tja grem zdaj. V objem, v zdravljenje, ki sega v globino.
Narava nam daje, od nas pa je odvisno kako bomo njene darove uporabil. 🙏🏻
