Da bi torej smrti vzeli njeno najmočnejše orožje, ravnajmo drugače, kot je v navadi: snemimo ji plašč tujosti, obiskujmo jo, navadimo se njene bližine… Ne vemo, kje nas čaka; pričakujmo jo torej… Navajati se na smrt pomeni navajati se na svobodo. Človek, ki se je naučil umreti, se je ‘odučil’ biti suženj.
